Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta opomin, da se bližamo koncu ere prič

Holokavst ali šoo so nacisti in njihovi sodelavci zagrešili med letoma 1939 in 1945. V tem času so pobili približno šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih.

Največje in najzloglasnejše taborišče Auschwitz-Birkenau, ki je postalo simbol holokavsta, je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada. V skladu z resolucijo Združenih narodov iz leta 2005 se zato ta dan obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Ob osvoboditvi v taborišču 7.000 internirancev

V omenjenem uničevalnem taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, so nacisti v samo štirih letih in pol pobili najmanj 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.

Med žrtvami so bili tudi številni Poljaki, Romi, sovjetski vojni ujetniki in ljudje drugih narodnosti. V taborišče je bilo deportiranih več kot .2300 Slovencev, od tega jih je tam umrlo več kot 1.300.

Obsežen kompleks so začeli nacisti opuščati sredi leta 1944. Ob njegovi osvoboditvi je bilo tam zaprtih le še okoli 7.000 internirancev, večinoma tistih, ki niso mogli hoditi. Okrog 60.000 so jih namreč nacisti ob umikanju proti zahodu prisilili k odhodu v okviru t. i. pohodov smrti proti drugim taboriščem. Na območju od leta 1947 deluje spominski muzej.

Bližamo se koncu t. i. ere prič

Letošnjo 81. obletnico bodo med drugim obeležili na sedežu ZN v Ženevi, v Bruslju pa bo potekalo posebno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem bo imela nagovor Italijanka Tatiana Bucci, ki je holokavst preživela.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljkovi poslanici poudarila, da spomin na holokavst postaja vse pomembnejši, pri čemer je opozorila na porast antisemitskih dejanj v Evropi.

"Naj bo jasno: nič ne more upravičiti izkrivljanja, minimiziranja ali instrumentaliziranja enega najtemnejših poglavij v evropski zgodovini," je zapisala in izpostavila bližajoči se konec t. i. ere prič. "S smrtjo zadnjih preživelih se naša odgovornost povečuje. Moramo najti nove načine, da se spominjamo grozodejstev, povemo resnico o tem, kar se je zgodilo, in se učimo iz preteklosti," je dodala.

V Sloveniji v luči obletnice in v okviru projekta Šoa - spominjamo se 2026 že od 5. januarja na različnih lokacijah potekajo kulturne prireditve in spominske slovesnosti, ki se bodo nadaljevale do sredine februarja, piše na spletni strani Sinagoge Maribor.

Žrtev holokavsta so se medtem v ponedeljek s polaganjem venca poklonili na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Dogodka se je udeležil tudi podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec, ki je ob priložnosti poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina kot opozorila za prihodnost.