Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta opomin, da se bližamo koncu ere prič

Holokavst ali šoo so nacisti in njihovi sodelavci zagrešili med letoma 1939 in 1945. V tem času so pobili približno šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v koncentracijskih taboriščih.

Največje in najzloglasnejše taborišče Auschwitz-Birkenau, ki je postalo simbol holokavsta, je 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada. V skladu z resolucijo Združenih narodov iz leta 2005 se zato ta dan obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Ob osvoboditvi v taborišču 7.000 internirancev

V omenjenem uničevalnem taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, so nacisti v samo štirih letih in pol pobili najmanj 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.

Med žrtvami so bili tudi številni Poljaki, Romi, sovjetski vojni ujetniki in ljudje drugih narodnosti. V taborišče je bilo deportiranih več kot .2300 Slovencev, od tega jih je tam umrlo več kot 1.300.

Obsežen kompleks so začeli nacisti opuščati sredi leta 1944. Ob njegovi osvoboditvi je bilo tam zaprtih le še okoli 7.000 internirancev, večinoma tistih, ki niso mogli hoditi. Okrog 60.000 so jih namreč nacisti ob umikanju proti zahodu prisilili k odhodu v okviru t. i. pohodov smrti proti drugim taboriščem. Na območju od leta 1947 deluje spominski muzej.

Bližamo se koncu t. i. ere prič

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v nagovoru ob začetku posebnega plenarnega zasedanja parlamenta v Bruslju dejala, da "antisemitizem ni bil nikoli izkoreninjen", niti po holokavstu, in da "še vedno meče senco na našo celino in drugod".

Antisemitsko čustvo je vseprisotno in se hitro širi, tudi na spletu, ter ima "zastrašujoče resnične posledice", je še dejala, pri čemer je med drugim omenila nedavno smrtonosno streljanje ob judovskem praznovanju hanuke v avstralskem mestu Sydney. Poudarila je še, da "spominjanje ni pasivno" in da mora spomin na grozodejstva, storjena med holokavstom, "voditi odločitve, ki jih sprejemamo danes".

Poslance je nagovorila tudi Italijanka Tatiana Bucci, ki je skupaj s sestro preživela Auschwitz. Njena navzočnost je "resen opomin, zakaj ne smemo nikoli pozabiti", je opozorila Metsola.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je v izjavi holokavst označila za "najtemnejše poglavje v človeški zgodovini", pri čemer se je spomnila šestih milijonov umorjenih Judov, Romov, Sintov in drugih.

Kallas je opozorila, da smo 81 let po koncu druge svetovne vojne priča najvišji stopnji antisemitizma po vsem svetu od holokavsta. Zaradi tega je letošnji dan spomina na holokavst po njenem prepričanju še toliko bolj nujen.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v ponedeljkovi poslanici poudarila, da spomin na holokavst postaja vse pomembnejši, pri čemer je opozorila na porast antisemitskih dejanj v Evropi.

"Naj bo jasno: nič ne more upravičiti izkrivljanja, minimiziranja ali instrumentaliziranja enega najtemnejših poglavij v evropski zgodovini," je zapisala in izpostavila bližajoči se konec t. i. ere prič. "S smrtjo zadnjih preživelih se naša odgovornost povečuje. Moramo najti nove načine, da se spominjamo grozodejstev, povemo resnico o tem, kar se je zgodilo, in se učimo iz preteklosti," je dodala.

V Sloveniji spominske slovesnosti do sredine februarja

V Sloveniji v luči obletnice in v okviru projekta Šoa - spominjamo se 2026 že od 5. januarja na različnih lokacijah potekajo kulturne prireditve in spominske slovesnosti, ki se bodo nadaljevale do sredine februarja, piše na spletni strani Sinagoge Maribor.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob mednarodnem dnevu spomina zapisala, da sta opominjanje in spominjanje naša dolžnost. "Danes se spominjamo več kot šestih milijonov življenj, ki so jih vzeli holokavst in nacistični zločini, ter vseh preživelih, ki so bili s tem nepopisnim trpljenjem zaznamovani za celo življenje," je sporočila na omrežju X.

"Opominjanje in spominjanje je naša dolžnost, zato 'nikoli več' nista le dve besedi, temveč naša obveza. Vedno moramo verjeti v to, da lahko zgradimo svet, kjer bo dostojanstvo vsakega posameznika v ospredju in kjer sovraštvo ne bo imelo prostora," je dodala.

"Samo v tem največjem morišču nacističnega režima je bilo več kot 1.300.000 žrtev, tudi več kot 58.000 Slovencev je bilo odpeljanih v nacistična koncentracijska taborišča. Besede, ki bi lahko opisale grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, zvenijo skoraj prazno v primerjavi z zločini, ki naj bi jih opisovale," pa je v nagovoru poslancem dejala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Evropa je sicer po njenih besedah "po največji človeški tragediji (...) vendarle obrnila nov list v grajenju medčloveških odnosov v globalni skupnosti". "Mir, medsebojno spoštovanje in strpnost so vrednote, ki so temelj sodobne Evrope", je menila predsednica DZ, vendar ob tem opozorila, da se vedno znova pojavljajo težnje po izbrisu teh vrednot "v imenu pohlepa, spodbujanja sovraštva in agresivnega poseganja po ozemljih in virih drugih držav in nacij".

Žrtvam holokavsta so se že v ponedeljek s polaganjem venca poklonili tudi na judovskem pokopališču v Dolgi vasi. Dogodka se je udeležil podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec, ki je ob priložnosti poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina kot opozorila za prihodnost.